Ko se na enega najbolj vročih in soparnih dni spraviš odkolesarit kraljevsko turo, dva izmed najtežjih vzponov v Evropi, Monte Zoncolan & Monte Crostis.

Od 4:45 krenemo iz Vodic in z vmesnim postankom na bencinski črpalki na Jesenicah v Tolmezzo prispemo ob 7:00 uri. Pripravimo kolesa in vse potrebno ter se ob 7:30 uri odpravimo proti Ovaru. Cesta iz Tolmezza do Ovara se vseskozi nekoliko vzpenja, kar poskrbi, da smo pred začetkom vzpona že dodobra ogreti. Izkoristimo še zadnjo priložnost in si napolnimo bidone, si zaželimo srečo in se vsak v svojem tempu podamo proti prvemu cilju tega dne, Monte Zoncolan-u.

Zoncolan sicer nima tako slavne zgodovine kot, denimo, Stelvio ali Pordoi, je pa z 10,5 kilometra dolgim vzponom z višinsko razliko 1.210 metrov in povprečnim naklonom 11,5 % definitivno eden težjih vzponov v Evropi. Po 2,5 km "lažjem" delu vzpona se pravi pekel Zoncolan-a šele prične, saj je od tretjega do osmega kilometra povprečni naklon kar 15 %, na nekaterih odsekih (ki nikakor niso kratki!) pa je naklon tudi od 20-22 %. Strmina ne popusti vse do tunelčkov nekoliko pod vrhom, kjer se telo vsaj malo odpočije in si nabere še zadnje moči za preboj na vrh. Na vrhu se počakamo in si čestitamo za prvo "zmago" dneva.

Sledi spust na drugo stran proti kraju Sutrio, kjer si v lokalni gostilni napolnimo bidone. Na koncu spusta zavijemo levo proti kraju Ravascletto, do katerega se cesta vseskozi vzpenja, naklon pa je na dobršnem delu poti okoli 10 %. Vročina in vlaga sta tukaj že neizprosni, sence pa praktično nikjer. Končno naletimo na odprti lokal z imenom "Peppi", kjer nam Coca-Colo postreže prijazna okoli 80-letna ženica. Iz Ravascletta sledi krajši spust proti Tualisu, kjer se začne drugi cilj dneva, vzpon na Monte Crostis. Ponovno napolnimo bidone in se vsak v svojem tempu podamo proti vrhu.

Vzpon na Monte Crostis iz Tualisa je dolg 9,8 kilometra s povprečnim naklonom 11,2 %. Pot se vije po ozki asfaltni cesti, skozi borove gozdičke, ki ja prva 2 km sicer še precej v senci, potem pa vse do vrha sence praktično ni več. Smo sredi dneva in pasja vročina je neizprosna, "švic" zato teče v potokih. Naklonina je vseskozi dobrih 10 %, vse do cca. 2 km pred vrhom, kjer se povprečna naklonina dvigne na več kot 13 % in popusti šele malo pred vrhom. Ne damo se in z obilico trme vsak po svojih močem "zborbamo" vse do vrha 1.982 metrov visokega Crostis-a, kjer nas pričakajo prečudoviti razgledi na Zoncolan in ostale gore ter doline v Karnijskih Alpah. Splačalo se je! Tu si v koči privoščimo malo daljši postanek za okrepčilo (ponudba v koči je sicer precej slaba, cene pa zasoljene).

Po kratkem vzpončku od koče nazaj na vrha prelaza, sledi dolg spust v dolino. Zaradi strme in zavite ceste smo praktično vseskozi na zavorah, zato proti koncu spusta že kar dobro bolijo roke od tiščanja na "bremze". Sledi povratek preko Ovara nazaj do izhodišča v Tolmezzu. Ura na koncu pokaže prevoženih 103 km in dobre 3 jurje višincev. Utrujeni, a izredno zadovolji in veseli, da nam je uspelo, se podamo proti domu. Skratka, NEPOZABNO!

Poročilo pripravil: Dušan Pristavec

Fotogalerija