Današnja nedelja je bila glede izbrane ture kar lep izziv. Zjutraj smo se zbrali 4 Felixi in se v zmernem tempu odpeljali kar po glavni cesti skozi Kamnik in nato do Stahovice. Bilo je oblačno in prijetno toplo. V Stahovici smo imeli prvi postanek, da smo se pripravili na prvi vzpon na Črnivec. Kar nekaj kolesarjev je švignilo mimo in nas bodrilo gremo gremo, ko smo stali ob cesti. Pa smo varčevali z močmi in se po serpentinah počasi dvigali, presenetil pa nas je veter, ki je kar hitro pričel pihati. Na Črnivcu smo se na hitro okrepčali in malo zadihali, sledil je razgleden spust po serpentinah v Gornji grad. Prelepi pogledi na travnike, hiše in pašnike ter hribčke so prava spodbuda za nadaljevanje vožnje. Usmerili smo se proti Bočni, vozili po lepi cesti skozi vasi in prišli do odcepa Rovt pod Menino. Pred klancem je bilo potrebno vnesti nekaj energije, zato kratek postanek in priprava na vzpon. Prvi odsek klanca se postavi pokonci da ob pogledu nanj kar malo zajameš sapo, a potem zadeva steče. Cesta je ožja, vendar lepo speljana in ne skopari s pogledi po okoliških krajih in naravi. Nato klanec malo popusti, zadnji del pa je spet treba malo stisniti. Najbolj je na vrhu prelaza Lipa vriskal Zoran, mi pa smo bili veseli, da smo vsi tako uspešno prišli na vrh. Spust seveda ni razočaral, znova uživanje v pogledih na naravne lepote. Pa smo bili že v Vranskem, kjer smo napolnili naše bidone. Od tu je sonce kazalo svojo moč, kar smo čutili pri vzponu na Trojane in bili smo veseli vsakega vetra, ki je zapihal. Na Trojanah pa je bilo ogromno ljudi, mi smo si vzeli čas za nujno okrepčilo: dobro juho, krof in pijačo. Potem pa smo stopili na plin, konec klancev in le še spust. Dušan je vlekel in tempo je bil res dober. Tako smo bili en, dva, tri na cilju. Poslovili smo se dobre volje, tura je bila lepa in ker smo dobro znali razporediti moči, je bil uspeh tu. Torej velika zmaga za nas! Lep pozdrav, Tea