Evforija našega največjega maratona Franja BTC City se je že dodobra polegla. Svežina poletnega nedeljskega dne pa je ponujala idealen trenutek za dva Felixa, ki se s traso maratona Velike Franje do sedaj še nisva spopadla. Pričakovala sva, da bo največji izziv glavni vzpon na Kladje (7 km, povprečni naklon 6,3 %, največji naklon 10 %). A v Idriji naju je doletela okvara ne eni od najinih specialk in s takim kolesom se ni dalo več naprej. V tej nesreči je bilo tudi veliko sreče po zaslugi neverjetno prijaznih domačinov, ki so nama priskočili na pomoč. Prav ganljivo spoznanje, če si navajen živeti v mestnem svetu odtujenih ljudi, kjer pomoč sočloveku v stiski že zdavnaj ni nekaj samoumevnega. Ne zgodi se vsak dan in tudi ne v vsakem kraju, da ti sredi nedeljskega dopoldneva, v času poletnih dopustov in zaprtih kolesarskih servisov, popravijo specialko. Ne samo, da znajo dobro popravljati kolesa, tudi kavo in kremšnite imajo super v Spodnji Idriji. Kladje sva s popravljenim menjalnikom z lahkoto premagala in opazovala lepe razglede. Dušan je proti Trebiji, Gorenji vasi in naprej po Poljanski dolini pokazal, da vse bolj postaja Dušan Silni, zato sva z vetrom v hrbet oddrvela še tistih 'nekaj km', ki so ostali do cilja, da naju še na pravi Franji ne bi dohajali ….